Full text loading...
Prispevek se refleksije 12. festivala novega cirkusa in sodobne klovnade Klovnbuf loteva skozi prizmo značaja sodobnega cirkusa in njegove izmuzljive lege znotraj sodobnih uprizoritvenih praks. Po kratkem pregledu razvoja, ki sooblikuje današnji kontekst, se analiza uprizoritev osredotoča predvsem na tiste tendence, ki v svoje izvajanje vključujejo kritično mišljenje in raziskovanje lastne forme, sredstva (izurjenega cirkuškega telesa) ter njunih pogojev in s koreografskimi pristopi širijo perspektive tega umetniškega polja. Naslavlja tudi problematiko umestitve sodobnega cirkusa v lokalnem okolju z ozkim krogom akterjev, izvedbeno zahtevnostjo, produkcijsko ranljivostjo in šibkim strokovnim diskurzom.